Kapap

KAPAP - Israeli Krav Maga – borilna veščina iz Svete dežele

Borbe in bojni spopadi v Sveti deželi segajo v biblične čase, ko so prvi Judi zaživeli v deželi, danes znani kot Izrael. Judi so se borili v času Rimljanov in še pred Grki. Preteklo je veliko vode in do leta 1948 moderni Izrael ni obstajal. Zadnjič je svet slišal za karkoli izraelskega leta 70 našega štetja, ko je general Titus brutalno zadušil židovski upor, razpršil večino židovskega ljudstva po vsem Rimskem imperiju, ter ozemlje preimenoval v Palestino.

V naslednjih skoraj 2000 letih so Judi na tem območju živeli pod različnimi nadvladami, od Bizantincev in Arabcev, Križarjev, pa spet Arabcev in Turkov. Otomansko cesarstvo je vzdržalo do prve svetovne vojne, ko je nadzor nad območjem prešel v britanske roke v letu 1919.

Istega leta so Judi v pričakovanju Judovske države, ki so jim jo obljubili Britanci v Balfourski deklaraciji, ustanovili skrito vojsko, imenovano Haganah (hebrejska beseda za obrambo), ki se je borila proti arabskim zločinskim združbam. A kljub vsemu se je država rojevala počasi, lokalna policija pa je oblikovala elitno enoto Notrim za obrambo osamljenih židovskih poljedelskih naselbin pred roparskimi Arabci in za umiritev stalnih rasnih uporov v urbanih centrih.

Notrim so bili uspešni pri obrambi manjših oporišč, niso pa bili učinkoviti v večjih uporih ali pri pregonu sovražnih sil, zato je oficir Haganaha Yitzhak Sadeh (danes cenjen kot oče Izraelskih posebnih enot), formiral novo vojaško enoto z imenom Nodedot (popotniki).

V drugi svetovni vojni so se britanske sile ponovno znašle v globalnem konfliktu proti Nemčiji, Japonski in Italiji, zaradi česar so nujno potrebovale nafto, dobavi le te pa je grozila vedno bližja prisotnost nemških čet, ki so prodirale v Severno Afriko,mnoga arabska plemena pa so se jim pridružila. Čeprav obotavljajoče, so Britanci za pomoč prosili židovske borce in 14. maja, 1941, formirali prvo uradno izraelsko posebno enoto Pal'mach.Sprva naj bi v enoti bilo le 1,000 borcev, a jih je Haganah izuril 3,000.

ROJSTVO KAPAP-a

Trening, ki so ga prestali borci enote Pal'mach, se je imenoval Kapap (hebrejski akronim za Krav Panim l’Panim, borba iz oči v oči), prvič se je ta izraz pojavil leta 1940. Beseda “krav” tudi sicer pomeni “boj”. “Bojni” Kapap ni bil enoten sistem, temveč mešanica napornega in strogega fizičnega kondicijskega treninga, treninga uporabe orožja in eksplozivov,učenja radijske komunikacije, preživetja v divjini, bojne prve pomoči in učenje tujih jezikov, predvsem jezikov sovražnikov, Nemcev in Arabcev.

Trening borbe brez orožja je združeval zahodne borbene sisteme, kot so boks, grško-rimski stil borbe in standardno britansko uporabo bojnega noža in palice. Mnoge vsebine so izvirale iz prejšnjeg desetletja, še posebej v povezavi z boksom in jujutsem. Uporaba kopja je bila vpodbujena med Velikim arabskim uporom, kar je botrovalo ustanovitvi posebnih postopkov in dela, borba s kratko palico pa se je razvila v okviru priseljenskih kampov. V tistem času ni bilo enobesednega poimenovanja, le izraz Kapap je združeval vse našteto.

Leto 1941 je ključno leto za razvoj Kapap-a. Že v prvih mesecih so se na posebnem Kapap izobraževanju urili obrambni poveljniki, že maja istega leta, neposredno po ustanovitvi Palmacha, pa je izobraževanje učiteljev postalo sestavni del prakse. Obe smeri izobraževanja sta bili uporabljlani in aplicirani za prenos vsebin in promocijo ter integracijo v celotnem Haganah-u.

Tri brigade Pal'mach-a so Britancem pomagale pri mnogih zmagovitih podvigih od osvojitve Vichy-ja, Libanona in Sirije, vohunskih misij v Jordaniji in v bojih ob boku britanske SAS na Balkanu. S koncem vojne pa se je končalo tudi judovsko-britansko sodelovanje. Ker Britanci niso želeli izpolniti obljube o Judovski državi, je Pal'mach z gverilskimi taktikami nastopil proti njim.

V leta 1945 ustanovljenih Združenih narodih je bilo jasno, da je bilo po odhodu Britancev le še vprašanje časa, kdaj bo izbruhnila vojna med Judi in Arabci. Skušali so umiriti strasti z razdelitvijo regije na Judovsko državo na zahodnem bregu reke Jordan in Arabsko državo (današnjo Jordanijo) na vzhodnem bregu reke, ter območje Jeruzalema, kjer naj bi Združeni narodi obdržali mednarodni nadzor. Britanci so obdržali nadzor nad Palestino do maja 1948.

Judi so neodvisnost države razglasili 14. maja, 1948, in že nekaj ur kasneje doživeli napad vojaških enot Jordanije, Libanona, Iraka, Egipta, Sirije in Palestine. V tem času je Haganah postala uradna sila in se preimenovala v Tzava Haganah Le’Yisrael, kar v prevodu pomeni “vojaška obramba Izraela”, v angleščini pa Israeli Defence Forces ali IDF.

Skozi vsa 40-a leta prejšnjega stoletja je bil Kapap izredno priljubljen, v drugi polovici desetletja se je njegova priljubljenost razširila preko meja skozi kampe za pridržanje na Cipru in kampe za prebežnike v Evropi.

Ustanovitev države in razvoj obrambne organizacijske infrastrukture IDF sta Kapap-u dodelila odgovornost za fizično usposabljanje. V 50-ih letih prejšnjega stoletja se je počasi razvil nov prodoren koncept, ki je temeljil na profesionalnem borbenem odnosu. Do konca desetletja so stari koncepti popolnoma izginili iz pomena termina Kapap.

KRAV MAGA

Izraz Krav Maga se prvič pojavi v IDF leta 1948, definicijo v slovarju IDF pa je uradno dobil šele leta 1965. Uporabljal se je za besedo KAPAP kot označevalec “hand-to-hand” borbe.

Tako Kapap kot Krav Maga sta bila do 1958 izraza, ki so ju uporabljali izmenjujoče v zvezi z IDF, vendar sta se razlikovala glede na znanje tehnik in drilov. Poleg teh dveh izrazov je bil pogost tudi "Judo Shimushi " - "Praktični Judo " (Uporabni/Praktični/Aplikativni – Judo), ki sta ga sistemizirala Gershon Kopler in Yehuda Markus, njima je bil posvečen tudi prvi priročnik “Judo Shimushi”, ki je služil kot glavna referenca za vsa Krav Maga/Kapap izobraževanja v šolah, kjer so trenirali vsi hand-to-hand borbeni učitelji, vse do leta 1960, ko je izšel priročnik z naslovom Krav Maga. Novi učbenik ni predstavljal spremembe v sistemu, temveč je nakazoval, da postaja termin Krav Maga bolj priljubljen izraz, odseval pa je tudi aktualno stanje Krav Mage ali hand-to-hand borbe v IDF.

MODERNI KAPAP

Do leta 2000 je termin KAPAP popolnoma izginil, tako znotraj kot izven Izraela, nato pa ga je ponovno obudil Avi Nardia, ko je kot uradni inštruktor snoval nov program samoobrambe za najboljšo izraelsko proti-teroristično enoto.

Enota ga je rekrutirala prav z namenom razvoja novega hand-to-hand borbenega programa, Avi pa je program zasnoval na podlagi študija zgodovine preko očeta Josefa Nardie (Josef Nardia je bil član prve izraelske padalske enote leta 1950), ki je vključeval tudi stare Judo stile,imenovane “Judo Shimushi”, praktični Judo in KAPAP. Z izbiro imena KAPAP Israeli Krav Maga je Avi Nardia želel počastiti spomin na vse učitelje, ki niso bili še nikoli omenjeni v nobeni izmed spletnih strani o izraelskih borilnih veščinah.

Nardia se je poglobil v raziskavo imen vseh zgodnjih učiteljev vse od prve omembe KAPAP-a. Obiskal je tudi Mishela Horovitza in mu predal knjige in DVD o novem KAPAP-u, ter tako simbolično zaključil krog in počastil stare mojstre, ki so jih skoraj vsi žepozabili.

 

Leta 2001 je Nardia ustanovil KAPAP Zvezo in začel sistem razširjati izven Izraela. Šole, ki so začele poučevati KAPAP, so se začele pojavljati ena za drugo, nove šole in organizacije so nastale na podlagi knjig in DVD-jev, zato se je ustanovitelj modernega KAPAP-a odločil vsa usposabljanja nadzorovati in izvajati sam, saj so mnogi njegovo ime zgolj izrabljali za promocijo in to počnejo še dandanes.

 

Zdaj Avi Nardia poučuje v okviru Avi Nardia Academy KAPAP Israeli Krav Maga, ki se razlikuje od tradicionalnih borilnih veščin, kot se Kendo, Iaido, Jido, Judo, Kenjutsu, Aiki Kenpo, Jujutsu, BJJ razlikujejo pod Machadom in RCJ. Avi je znan po izreku “Sem dober Krav Maga učitelj zato, ker imam široko znanje borilnih veščin, ne zato, ker sem bil v vojski.”

 

Moderni Kapap temelji na principu zgodovinske metode Kapap in njene vojaške različice, namenjen pa je za vse, ki se učijo boja iz oči v oči, z golimi rokami ali zgolj z uporabo osnovnih orodij. V Kapapu obstajajo številni pristopi, ki omogočajo prilagajanje potrebam posameznega učenca.

Danes je KAPAP sistem, razširjen po vsem svetu.

VELIKA IMENA RAZVOJA KAPAP-a

Čeprav Kapap nima organizacijske in razvojne strukture kot podobne metode, je danes vendarle mogoče skozi različne aktivnosti, od praktičnega treninga, avtorskih vsebin in razvoja učnih metod, didaktičnega raziskovanja, vodenja učnih načrtov in gradnje prostorov za vadbe, identificirati ključne trenutke, ki so botrovali razvoju na tem področju.

Začetniki iz 30-ih let 20.stoletja so Gershon Kofler , Yitzhak Stiebel , live Heinrich Cohen Emanuel Gil in Kurt Benjamin . V naslednjem desetletju so svoj pečat pustili Moshele Horowitz , Yehuda Marcus , Joshua Globerman , Akiva Atzmon , Amos Golani , Musa glow Finkel, ter Raphael Atlas, ne gre pa pozabiti še na pomemben vpliv Joe-ja Dove-a , Heartfelt Solomona, Avrahama Adana, Miche Perry-ja , sledijo pa še Uzi Nemirovsky, Paul Beaver, Imi Lichtenfeld, Giora Shanan, Open Zaid in David Levy .

Moshe Feldenkriez, ki se je rodil v Ruskem imperiju in leta 1918 imigriral v Palestino, kjer je delal kot navaden delavec in pridobil srednješolsko diplomo na Gymnasia Herzliya, kasneje pa delal kot kartografer in se zašel ukvarjati s samoobrambo, vključno z Ju-Jitsujem, pa je bil prvi izraleski borec v borilnih veščinah, ki je izdajal knjige o tem. Ko je Avi Nardia raziskoval KAPAP, mu je tedanji glavni inštruktor za KAPAP v Palmahu v časih starega Kapapa, Mishel Horovitz, pokazal nekaj priročnikov, ki jih je uporabljal sam, vključno s knjigo Moshe Feldenkriesa “Praktična borba brez orožja”. Kljub temu, da je njegovo ime nekoliko utonilo v pozabo, je s svojim delom ogromno prispeval k razvoju tako starih kot modernih izraelskih borilnih veščin. V nekem intervjuju je Fieldenkries tudi komentiral svoje kolege, ki so veljali za junake, a končali svoja življenja v boju, tako kot Gerson Kupler, ki je v smrt v Libanon popeljal še 23 mladih fantov. Gerson Kupler je bil takrat vodilni inštruktor Kapap-a. Kuplerjev učenec, Arie Tepler, je nekoč dejal: “Poznal sem samo enega pogumnega človeka, Gersona Kuplerja, bil je športni in dril narednik v avstrijski vojski, preden je imigriral v Izrael in seboj prinesel znanje KAPAP-a, kot osnove za trening Krav Mage v Hagani, naučil pa me je tudi hoje na vrveh in vojaškega wrestlinga.”

Leta 1928 je razvil svoj samoobrambni sistem, dve leti kasneje je objavil svojo prvo knjigo o Jiujutsu in samoobrambi.

Moshe Feldenkries je v 30-ih letih prejšnjega stoletja živel v Franciji in pridobil inženirsko izobrazbo na École Spéciale des Travaux Publics, kasneje pa še doktorat na prestižni Sorboni, kjer je bila njegova učiteljica tudi Marie Curie. Kot raziskovalni asistent je takrat delal na Inštitutu Radium ob nuklearnem kemiku in Nobelovemu nagrajencu Frédéricu Joliot-Curie-ju.

Septembra 1933 je spoznal Jigora Kana, ustanovitelja juda v Parizu. Kano ga je spodbujal k študiju juda, postala pa sta tudi tesna prijatelja. Bil je soustanovitelj Ju-Jitsu kluba Francije, enega najstarejših Judo klubov v Evropi, ki obstaja še danes. Frédéric, Irène Joliot-Curie in Bertrand Goldschmidt so k njemu hodili na učenje juda. Že naslednje leto je objavil svojo drugo knjigo, “Samoobramba, tokrat v francoskem jeziku, in leta 1936 osvojil črni pas v judu, drugo stopnjo pa že leta 1938. Takrat je luč sveta ugledala njegova druga knjiga o judu “A.B.C. Du Judo”.

Leta 1940 je iz Francije pobegnil v Anglijo, kjer je začel poučevati judo, in že naslednje leto spet izdal novo knjigo z naslovom “Judo – umetnost obrambe in napada”. Že čez eno leto, 1942, je sledila naslednja knjiga “Praktična borba brez orožja”. Leta 1948 je bil eden izmed partnerjev pri ustanovitvi Evropske Judo Zveze, ter bil hkrati tudi izvoljen za vodjo. V letu 1952 je izdal svojo zadnjo knjigo z naslovom “Višji Judo” (“Higher Judo”).

 

Avi Nardia

Ustanovitelj in glavni inštruktor (hand to hand) borbenega sistema KAPAP Israeli Krav Maga, je svetovno uveljavljen mojster borilnih veščin in nosilec črnega pasu ter inštruktor v različnih tradicionalnih borilnih veščinah, kot so Brazilski Jiu-Jitsu, je Kendo, laido in Jodo učitelj, učitelj Kyuda, inštruktor Juda in Japonskega Jiu-Jitsa, tajskega boksa in drugih. Poglobil se je tudi v športne vidike borilnih veščin in je certificiran olimpijski sabljaški trener, trener atletike in športni terapevt, certifikate pa je pridobil tudi v fitnessu in nekaterih drugih športih.

Življenje je posvetil borilnim veščinam, sam sebe pa pogosto opisuje z besedami: “Vedno učenec, včasih učitelj.” Svoje bogato znanje deli s svojimi učenci in poudarja, da je “bolje biti učenec realnosti, kot mojster iluzije”.

Na pot borilnih veščin ga je usmeril pokojni oče, ki je služil v izraelski vojski. Prav ta stara generacija, ki ji je pripadal Avijev oče, je skozi lastne solze, pot in kri oblikovala bojne tehnike, ki preprosto ne smejo odpovedati in ki jih je Avi od otroštva spoznaval. Bilo je zelo boleče in brutalno, a danes se Nardia zaveda, da brez poznavanja tradicije ni napredka. “Bilo je težko udarjati z rokami po trdih površinah, vendar za mnoge od teh tehnik danes, ko sem starejši in premorem več znanja, vem, da je za trening potreben čas, najpomembnejša v tem času pa ni težavnost fizičnega treninga, temveč mentalni in moralni trening. Skozi vse to sem razvil etičen odnos in spoznal vrednost spoštovanja, časti, integritete, ki mi je bila predana skozi čas, žal pa ti najpomembnejši elementi vse prepogosto izginjajo iz današnjih dni.”

Nardia je kasneje služil v izraelskih obrambnih enotah kot uradni hand-to-hand inštruktor in rezervni oficir za varnost, in kljub temu, da mu ni bilo treba opravljati vojaškega dela, je vztrajal tudi pri tem. Učil in razvijal je hand-to-hand ter fitness programe, in programe za pripravo novih rekrutov za posebne enote vojske.

Z izjemnimi dosežki in znanjem je Avi Nardia dosegel naziv majorja in postal eden izmed vodilnih uradnih inštruktorjev izraelske vojske in izraelske policije na področju proti-terororističnega boja, ravnanja v protestih, hand-to-hand, operativnega vedenja in boja v zaprtih prostorih, je specialist za učenje samoobrambe in obrambnih taktik ter osebne zaščite posebnih enot, proti terorističnih enot, vojske, policije in civilistiov, vključno z osebami s posebnimi potrebami. Uči po vsem svetu, najsi gre za moderne ali tradicionalne tehnike borilnih veščin.

V vojaški službi je deloval več kot 32 let, pri 55-tih letih pa je življenjsko pot nadaljeval drugje. Dobil je sina in sklenil, da se ne želi več znajti v nasilnih in krvavih situacijah, želel je spremeniti svojo miselnost in odkriti svoj smisel. 

Napotil se je na Japonsko, kjer je naslednjih 8 let posvetil študiju Karateja, Jiu-Jitsa in Kenda, po vrnitvi v Israel pa je začel učiti posebno enoto izraelske policije Yamam. V tem času je že občutno in konkretno izboljšal ter obogatil moderni KAPAP.

Po terorističnih napadih 11. septembra 2001, je Avi Nardia razvil novo različico KAPAP-a v civilne namene. Zato se je preselil v Los Angeles v Kaliforniji, kjer je odprl KAPAP Akademijo. Danes dela tudi kot strokovnjak v SWAT šolah v različnih državah in kot uradni inštruktor izvaja izobraževanja za mojstre obrambnih taktik in operativnega vedenja po vsem svetu. Kot vodilni face-to-face inštruktor je uveljavljen strokovnjak za proti-terorizem in borbo v zaprtih prostorih. Izobražuje policiste in zaporniške čuvaje, specialce tako v vojski, mornarici, posebnih enotah in mnogih drugih proti-terorističnih, policijskih in vojaških agencijah po vsem svetu.

V vsem tem času je pridobil 45 let izkušenj v borilnih veščinah in dosegel zavidljive stopnje, vključno 7 DAN JuJutsu, 6 DAN Kendo in črn pas v Brazilskem Jiu Jitsu.

VSI NAZIVI: major izraelske vojske IDF, glavni narednik v YAMAM, glavni narednik v Operational Police Academy, 7 DAN AKJJ Jujutsu, 6 Dan Kendo, BJJ črni pas pri profesorju Johnu Machadu, 6 Dan Koryu Uchinadi, 5 Dan Iaido, 5 Dan Jodo, 4 Dan Kyudo, 3 Dan Judo, 5 Dan Japonske zveze borilnih veščin (The Japanese Federation of Martial Arts), certificiran trener tajskega boksa pri učitelju Andreju Zeitounu.

CERTIFIKATI: inštruktor policijskih obrambnih taktik, olimpijski inštruktor sabljanja, inštruktor JiuJutsa, Kenda in tajskega boksa, športni in fitnes trener, osebni in atletski trener, trener za nadzorovano spuščanje z višin, inštruktor potapljanja, inštruktor za boks, inštruktor za izraelske in tradicionalne borilne veščine (Kendo, Iaido, Jodo, Jiujutsu, BJJ, Muay Thai, Karate, Kyudo), član izraelske nacionalne rugby ekipe, s katero (pa tudi nekaterimi drugimi) sodeluje kot fizioterapevt in atletski trener, inštruktor Krav Mage in Hagana Atzmit obrabnih taktik, inštruktor streljanja, inštruktor varovanja varnostnega območja, inštruktor PPCT obrambnih taktik, inštruktorSaber Law Enforcement Aerosol Projectors

NJEGOVE STRANKE: ameriška vojska (U.S. Marshalls, U.S. Navy, U.S. Marine Corps, U.S. Army, SOCOM), italijanski Carabineri, srbska Žandarmerija, brazilske posebne enote B.O.P.E., Kraljeva kanadska konjeniška policija R.C.M.P., Orange County Sheriff Department S.W.A.T. v Kaliforniji, Oddelek za javno varnost v Teksasu v Houstonu, METRO police S.W.A.T. v Teksasu, Lancaster County SERT Team, Pennsylvania Connecticut SORT Team, zasebne varnostne organizacije in drugi.